Hermann Buhl doseže vrh Nanga Parbat – začetek odločilne ekspedicije

Aprila 1953 je nemško-avstrijska odprava pod vodstvom Karla Herligkofferja prispela pod Nanga Parbat (8126 m) in 16. aprila 1953 uradno začela visoko gorsko taborjenje ter vzpostavila bazni tabor na pobočjih gore. Ta datum zaznamuje formalni začetek ekspedicije, ki je kulminirala 3. julija 1953, ko je Hermann Buhl kot prvi človek stopil na vrh Nanga Parbat – in to v samotnem, herojskem vzponu brez kisika. Nanga Parbat, deveta najvišja gora sveta in ena najnevarnejših, je bila dolga leta znana kot 'morilska gora' (Killer Mountain), saj je terjala življenja številnih alpinistov. Uspeh ekspedicije leta 1953 je bil zato izjemnega zgodovinskega pomena – ne le za nemško in avstrijsko alpinistično skupnost, temveč za celotno svetovno alpinistično zgodovino. Buhlov vzpon je postal legenda gorništva: sam, brez podpore, je preživel bivak na višini nad 8000 metrov in se naslednji dan vrnil v tabor. Ta podvig je navdihnil generacije alpinistov po vsem svetu, vključno s slovenskimi, ki so v naslednjih desetletjih pisali lastne slavne strani himalajske zgodovine.